Po filmu Walk the Line se James Mangold vrača k glasbenim biografijam s filmom A Perfect Stranger, ki obravnava ključno obdobje v karieri Boba Dylana. Mangold se namesto izčrpnega portreta umetnika osredotoča na njegovo zgodnjo kariero med letoma 1961 in 1965, ko je Dylan, ki je še vedno živel v ljudski glasbi, kontroverzno prešel na električno glasbo. Timothée Chalamet igra mladega glasbenika s presenetljivo intenzivnostjo, poleg njega pa sta tu šeEdward Norton kot Pete Seeger in Monica Barbaro kot Joan Baez.
Un Parfait Inconnu bo v kinematografih na voljo od 29. januarja 2025.
Sinopsis: New York, zgodnja 60. leta. V središče takratne živahne glasbene in kulturne scene iz rodne Minnesote v West Village prispe skrivnostni 19-letnik s kitaro in izjemnim talentom, ki bo za vedno spremenil tok ameriške glasbe. Na poti do slave naveže intimne odnose, vendar se počuti zadušenega v folk gibanju, zato se odloči za kontroverzno odločitev, ki bo imela posledice po vsem svetu...
Že v prvih prizorih film gledalce popelje v vrvež Greenwich Villagea, kjer 19-letni Bob Dylan, ki se je pravkar vrnil iz Minnesote, hodi po zakurjenih kavarnah in uveljavlja svoj slog. Zgodovinska rekonstrukcija je natančna, z natančnimi scenografijami, zvestimi kostumi in poglobljenim glasbenim vzdušjem. Jamesu Mangoldu je uspelo ujeti uporniško energijo takratne mladine.
Glasbene sekvence v živo dodajo filmu redko pristnost. Timothée Chalamet sam poje Dylanove pesmi, kar je drzna poteza, ki okrepi povezavo med igralcem in njegovim likom. Vrhunski prizor na folklornem festivalu v Newportu leta 1965, kjer Dylan šokira občinstvo z električnim zvokom, je doživeto dramatično napet. Navdihnjen s knjigo Dylan Goes Electric! avtorja Elijaha Walda, poudarja nasprotje med tradicijo in sodobnostjo ter ponazarja trenutek, ko je Dylan prelomil pravila ljudske glasbe in vstopil v novo glasbeno obdobje.
Prenesti tako skrivnostnega umetnika, kot je Bob Dylan, na filmsko platno je zahtevna naloga, a Timothée Chalamet se je z njo odlično spopadel. Namesto da bi posnemal svojega junaka, ujame njegovo bistvo, njegov izmuzljivi pogled, odmaknjeno držo in edinstvene stavke. Ne poskuša narediti Dylana bolj dostopnega, temveč nasprotno, poudarja njegovo skrivnostnost in ostro neodvisnost, saj se noče omejiti z eno samo identiteto.
Nasproti njemu Monica Barbaro navdušujoče interpretira Joan Baez. Njen glas, govorica telesa in odrska karizma presenetljivo spominjajo na pevko. Odnos med Dylanom in Baezovo se odvija s prefinjenostjo, med vzajemnim občudovanjem in nepremostljivimi razlikami. Njuna glasbena dueta, posneta v živo, sta med najbolj nepozabnimi trenutki filma.
Edward Norton igra Peta Seegerja, ki je daleč od preprostega prijaznega mentorja. Njegov lik sam pooseblja napetosti, ki so takrat vladale v svetu ljudske glasbe, med navezanostjo na tradicijo in zavračanjem razvoja glasbe.
S formalnega vidika je James Mangold pozoren na vsako podrobnost, da bi gledalca zasidral v to preteklo obdobje. Kamera izmenično snema bližnje posnetke, ki zajamejo intenzivna čustva likov, in dolge posnetke, ki vsak prizor umestijo v zgodovinski in glasbeni kontekst. Ta pristop nam omogoča, da začutimo energijo nastopajočih, hkrati pa nam ponudi pravo potopitev v Ameriko šestdesetih let.
Vizualno je film odet v paleto toplih, zemeljskih barv, ki spominjajo na starinske fotografije iz tistega obdobja. Umirjene luči klubov, živahne ulice Greenwich Villagea ter koncertni prizori, ki se kopajo v sencah in kontrastih, pomagajo ustvariti vzdušje, ki je hkrati intimno in vpadljivo.
Prav tako skrbno je poskrbljeno za zvok, saj na zvočni podlagi prevladujejo kultne pesmi Boba Dylana, ki jih v živo izvaja Timothée Chalamet. Tišina je pametno uporabljena, saj povečuje dramatično napetost in poudarja trenutke razmišljanja lika. Med koncerti mešanica s surovo energijo poustvari intenzivnost trenutka, s čimer se pokloni moči odrske prezence mladega Dylana in njegovemu vplivu na takratno občinstvo.
Nekateri filmu očitajo, da se osredotoča le na nekaj let Dylanovega življenja in da izpušča druge vidike njegovega dela in osebnosti. Vendar nam ta pripovedna izbira omogoča poglobljeno raziskovanje tega odločilnega obdobja, ko se je Dylan izfolkovskega upa prelevil v rockovskega revolucionarja. Film ne želi povedati celotne zgodbe, temveč ujeti trenutek, ko se je vse spremenilo, ko je Dylan postal svoboden in neobvladljiv umetnik, kakršnega poznamo danes.
Popolna neznanka je potop v um izmuzljivega umetnika, film, ki slavi umetniško svobodo in drznost za inovacije. Film Jamesa Mangolda ni klasična zgodba o uspehu, temveč portret umetnika, ki se spreminja in je razpet med svojimi koreninami in željo po razvoju. Z močnim nastopom Timothéeja Chalameta in Monice Barbaro film nostalgično ujame ključno obdobje ameriške glasbe.
Bolj kot poklon nas Un Parfait Inconnu spomni, zakaj Bob Dylan še danes ostaja neomajna in brezčasna osebnost na glasbenem prizorišču.
Izidi v kinematografih januarja 2026: filmi in ure v vaši bližini
Januarja 2026 se kino vrača s pestrim izborom filmov, ki si jih lahko ogledate na velikem platnu. [Preberi več]
Kino: drame in trilerji, ki so trenutno na sporedu v kinematografih in ki prihajajo kmalu
Drama je priljubljen žanr med ljubitelji filma in v kinematografih je veliko filmov, ki ga predstavljajo. Če niste prepričani, kaj izbrati za filmski večer, vam priporočamo nekaj naslovov. Sledite vodniku! [Preberi več]
Kino: kateri film bi si morali ogledati danes Ponedeljek, 17. februar 2025 ?
Niste prepričani, kateri film bi si ogledali danes? To je še kako dobro, saj se filmska scena še naprej razvija, mi pa imamo za vas veliko filmov, ki jih lahko odkrijete v svoji bližini. [Preberi več]