Kot ste že ugotovili, so bili pariški trgi vedno tesno povezani z zgodovino države, bodisi na politični ravni, kot je Place Vendôme, bodisi na sodni ravni, kot je Place de l'Hôtel de Ville in njegove številne javne usmrtitve. Tukaj je še en trg, ki ni izjema od tega pravila: Place des Victoires, ki se nahaja na meji 1. in 2. okrožja.
Tako kot Place Vendôme je tudi Place des Victoires nastal kot poklon Ludviku XIV. in njegovim vojaškim zmagam. Zamisel zanj je dal maršal in vojvoda La Feuillade, slavni kraljevi dvorjan. Ta je kiparju Martinu Desjardinsu naročil izdelavo impozantnega, zmagoslavnega bronastega kipa Ludvika XIV. v počastitev zmage pri Nijmegenu leta 1678. La Feuillade je za delo porabil kar 7 milijonov funtov. Kralj je bil navdušen, toda maršal je bil uničen.
Poleg kipa kralja sonca je La Feuillade slavnemu arhitektu Julesu Hardouinu-Mansartu naročil tudi gradnjo trga za kip: Place des Victoires. To je bil prvi krožni trg v zgodovini klasičnega urbanizma! Hardouin-Mansartovo urbanistično načrtovanje je bilo zelo strogo in lastniki nepremičnin so morali graditi simetrične stavbe po določenih standardih: visoko stropno prvo nadstropje, tretje nadstropje z mansardno streho itd. Trg Place des Victoires je bil končno odprt leta 1686.
Ko se boste sprehajali po tem lepem trgu, boste opazili, da kip v središču ni kip Ludvika XIV. v naravni velikosti, temveč drug kip kralja sonca na konju. Prvotni kip je bil, tako kot veliko drugih mestnih znamenitosti, uničen med francosko revolucijo leta 1792. Na njegovo mesto so revolucionarji postavili leseno piramido z imeni svojih soborcev, ki so umrli 10. avgusta 1792.
Ko je bil Ludvik XVIII. na oblasti, je kipar François-Joseph Bosio naročil nov kip Ludvika XIV., tokrat ponosnega na vzpenjajočem se konju. Odkrit je bil leta 1822 in je tisti, ki si ga lahko ogledate še danes!
Od takrat so francoske kralje pokopavali, Place des Victoires pa je tako kot Place Vendôme postal kraj, posvečen visoki modi in modnim oblikovalcem!
