6. in 7. septembra 1914, ko jenemška vojska prečkala reko Marno, jefrancoski generalštab zaradi pomanjkanja vlakov zahteval 1 300 pariških taksijev, da bi hitro poslal pehotne okrepitve na fronto in ustavil sovražnikov preboj. To je bilo znanokot "afera staksiji na Marni".
Od začetka septembra se francoske enote borijo na fronti, medtem ko se sovražnik v prvih tednih prve svetovne vojne nevarno približuje prestolnici in pridobiva premoč . Pod grožnjo bombardiranja je vlada zapustila Pariz in se odpravila v Bordeaux.
5. septembra se je začela prva bitka na Marni severovzhodno od prestolnice, ki bi v primeru neuspeha zaveznikov lahko padla v roke Nemcev. Na levem bregu reke sta se francoska in britanska vojska spopadli s sovražnikovimi enotami, ki so bile v velikem številu prisotne na nasprotnem bregu. Na 300 km dolgi fronti se je 900 000 nemških vojakov pomerilo z milijonom francoskih in britanskih vojakov, na bojišču pa je hkrati potekalo pet bitk.
Vendar so bile razmere kritične. General Joseph Joffre, vrhovni poveljnik operacij francoske vojske, je 5. septembra zvečer pripravil dnevni ukaz, ki je bil izdan 6. septembra ob 7.30: "V času, ko poteka bitka, od katere je odvisna usoda države, je treba vse opomniti, da ni več časa za oziranje nazaj. Z vsemi močmi si je treba prizadevati za napad in pregon sovražnika. Enota, ki ne more več napredovati, mora za vsako ceno zadržati osvojeno ozemlje in se raje ubiti na mestu, kot da bi se umaknila. V sedanjih okoliščinah ni mogoče dopuščati neuspeha.
Ob generalovem trdnem stališču in ob poročilih o nemških ulanih, ki so bili od Pariza oddaljeni le nekaj deset kilometrov, so general Joseph Gallieni, vojaški guverner Pariza , general Jean-Baptiste Clergerie in André Walewski, ustanovitelj Compagnie française des automobiles de place , dobili odlično idejo, da bi okrepili 7. armado generala Maunouryja na skrajni levi strani zavezniškega položaja proti 1. armadi nemškega poveljnika Alexandra Von Klucka.
Da bi francoski generalštab hitro poslal francoske enote, ki bi okrepile enote blizu bojišča in izvedle obsežno operacijo za zadrževanje in uničenje nemških čet, se je odločil rekvirirati pariške taksije, saj je bilo železniško omrežje okoli Pariza neustrezno, bolj ali manj zasičeno in pogosto neorganizirano.
Ta zamisel pravzaprav ni nova. Konec avgusta 1914 so na pobudogeneralnega intendanta Burgueta za oskrbo utrjenega tabora v Parizu že uporabljali avtotaksi vozila. Od takrat ima general Gallieni na voljo stalno rezervo 150 taksijev podnevi in ponoči, ki se lahko v nekaj urah potroji - v prestolnici je dejansko 10 000 taksijev, vendar je bilo 7 000 voznikov že mobiliziranih za vojno.
V noči z nedelje 6. na ponedeljek 7. septembra 1914 se je na dvorišču palače Invalidov zbralo 630 pariških taksijev, večinoma Renault AG-1 Landaulet. Vsak taksi, ki je vozil s hitrostjo 25 km/h, je lahko prevažal do pet moških z nahrbtniki. Ta prvi konvoj se je odpravil proti Tremblay-Lès-Gonesse in Mesnil-Amelot, nato pa je dosegel Livry-Gargan in Sevran-Livry, medtem ko je drugi konvoj 700 vozil zapustil Invalidsko palačo nekoliko pozneje čez dan in se odpravil v Gagny.
Na zbirnem mestu se je s taksiji vkrcalo 6 000 pešakov iz 14. brigade 7. pehotne divizije pod poveljstvom generala Edgarda de Trentiniana. V noči na ponedeljek, 7. septembra, sta se v Nanteuil-le-Haudoin v departmaju Oise izkrcala dva bataljona 104. R.I., takoj za njima pa trije bataljoni 103. R.I., ki so se ob zori 8. septembra izkrcali v Silly-le-Long, južno od Nanteuil-le-Haudoin.
Ko so bili vojaki odloženi v bližini fronte na Marni, so se taksisti vrnili v Pariz, ministrstvo za vojno pa je podjetjem plačalo 70.102 franka, kar je bila enaka cena, kot je bila prikazana na števcu za običajne vožnje.
Čeprav dogodek Taxis de la Marne ni bil odločilen za prvo bitko na Marni, je pobuda vseeno pripomogla k zaustavitvi napredovanja sovražnikovih enot ter pustila pečat v zgodovini in v zavesti ljudi, ne toliko v vojaškem kot v psihološkem smislu. Zaradi svojega obsega brez primere in predanosti lokalnega prebivalstva so taksiji na Marni postali del legende in hitro postali simbol solidarnosti, enotnosti in nacionalne odločenosti.
Za ohranjanje spomina na ta legendarni dogodek je bilo kupljenih več taksijev z Marne: dva vozila Renault G7 si lahko ogledate v Muzeju vojske v hotelu Invalidov in v Muzeju velike vojne v Meauxu.
Mesto
Hôtel national des Invalides
129 Rue de Grenelle
75007 Paris 7
