V prestolnici in celotni regiji Ile-de-France imamo srečo, da se ponašamo z izjemnodediščino, tako v smislu spomenikov kot znanja in izkušenj. V naši novi seriji"Les Gardiens du Patrimoine" (Varuhi naše dediščine) predstavljamo moške in ženske, ki si vsakodnevno prizadevajo varovati to dediščino, jo oživljati in ozaveščati o njej, da bi se ohranila skozi stoletja. To je vaša priložnost, da odkrijete njihovo strast in izveste več o tem resničnem zakladu, tako materialnem kot nematerialnem.
V tej prvi epizodi smo se ob novi predstavi"Spectaculaire" srečali z družino Bouglione, zlasti z bratoma Josephom in Louisom-Sampionom, ki sta z neprimerljivo strastjo pripovedovala o svojem življenju v Cirque d'Hiver, zadnjem stalnem cirkusu v prestolnici, kjer se je pred več kot 150 leti rodila disciplina letečega trapeza, ki je danes pravi ponos in veselje ter neločljivo povezan s tem krajem.
Joseph Bouglione: Ime mi je Joseph Bouglione, po mojem dedku. Sem šesta generacija in umetniški vodja pariškega Cirque d'Hiver. Moja naloga je, da sem umetniški vodja predstave in da vsako leto najamem umetnike za nove predstave.
Louis Sampion Bouglione: Moje ime je Louis Sampion Bouglione, skrbim za muzej Cirque d'Hiver, odgovoren sem za družinsko zgodovino in podobo, ki jo Cirque d'Hiver predstavlja s programom, plakati...
J.B. : Cirque d'Hiver je leta 1934 kupil moj dedek in od takrat sta se cirkus in predstava prenašala iz roda v rod.
L.S.B.: To je zelo zapleteno. Lahko se vrnemo nazaj do leta 1820, ko je iz Italije prišel prvi trener Bouglione. Bil je trener, ki je delal na zabaviščih in je prišel iz Torina. Prestopil je mejo in se za stalno naselil v Franciji. Od takrat je iz zverinjaka v zverinjak gradil vedno večji cirkus in tako je nastal cirkus Bouglione.
L.S.B.: Zgodba o Cirque d'Hiver je prav neverjetna. Režiser Louis Dejean, ki je na Elizejskih poljanah že imel cirkus Cirque d'Été, se je odločil ustvariti zimski cirkus. Z dovoljenjem vojvode de Mornyja, polbrata Napoleona III, je leta 1852 dobil dovoljenje za gradnjo Cirque d'Hiver, ki se je takrat imenoval Cirque Napoléon.
Cirque d'Hiver de Paris, eden najstarejših cirkusov v Evropi
Cirque d'Hiver se nahaja v bližini Filles du Calvaires v 11. pariškem okrožju in je zgodovinsko prizorišče z neoklasicistično arhitekturo. Je eden najstarejših stalnih cirkusov v Evropi, ki še vedno prikazuje cirkuško umetnost v veselje družin. [Preberi več]
J.B.: Z drugimi besedami, Cirque d'Hiver je tempelj letečih trapezov. Léotard (njegovo ime je Jules) je izumil leteči trapez in v samem Cirku d'Hiver, ki je bil otvoritveni nastop, izvedel prvo dejanje na letečem trapezu. Zato je za umetnike na trapezu, ki pridejo nastopat sem, to zanje mit, saj je nastopanje v Cirque d'Hiver v Parizu za umetnike nekaj neverjetnega.
Poleg tega je bil tu v Cirque d'Hiver z družino Bouglione posnet film"Trapèze"(izšel leta 1956) s Tonyjem Curtisom v glavni vlogi. Pravzaprav so bili v filmu številni člani družine statisti ali nastopajoči. Kar zadeva umetnike na trapezu, je to zgodovinski dogodek. Umetnik na trapezu mora delati v Cirque d'Hiver, dobivam veliko prošenj, to je neke vrste posvetilo.
L.S.B.: V tistem času ni bilo platnenega cirkusa, obstajali so samo trdi cirkusi. Bili so samo cirkusi, zgrajeni iz kamna ali polkna, tj. pol lesa in pol platna. Potem pa je bilo te cirkuse precej zapleteno vsakič razstaviti, zato so začeli vse bolj uporabljati platno.
J.B. : To je naše življenje! Tu smo se rodili, jaz sem se rodil v Cirque d'Hiver. Moji starši živijo v prvem nadstropju cirkusa in tam sem preživel vso svojo mladost do 18. leta. Tu sem spal (dvorana za predstave, op. urednika) in to je bila moja igralnica. V šoli sem se učil in hkrati treniral gimnastiko, več let hodil po vrvi, pri očetu, ki je bil jahač, pa sem se naučil tudi obrti s konji. To me je naučilo veliko stvari.
L.S.B.: Zame osebno je to vse naše življenje, v Cirque d'Hiver sem se praktično rodil, tu sem preživel vso mladost, vse otroštvo in to se nadaljuje, tudi moji otroci preživljajo svoje življenje tukaj. To je čaroben, veličasten kraj, kjer smo nenehno obkroženi z umetniki, javnostjo, z vsem, kar lahko predstavlja, skratka, to je vsak dan živ spektakel.
J.B. : Pogosto pomislim na"La Piste aux étoiles". Posneli so jo v Cirque d'Hiver, zato vsako leto ponavljam glasbo, saj si je to slavno predstavo ogledalo toliko ljudi. Ko slišim in poslušam to glasbo orkestra, me vedno malo vznemiri, saj se spomnim, da sem bil star 12-13 let in sem gledal, moral sem nekje sedeti in sem bil na vseh vajah.
L.S.B.: V Cirque d'Hiver je bazen, ki je bil zgrajen leta 1933, odprl pa ga je Mistinguett. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ta bazen ponovno predali v uporabo in po koncu vodne predstave, ko sem se zvečer pogosto vračal domov, je bilo zelo prijetno vzeti brisačo inzaplavati v bazenu. To je bazen s premerom 13 m in globino 4 m. Imeti ga samo zase je res prijetno!
L.S.B.: Leteči trapez je leta 1859 v Cirku d'Hiver - takrat je bil to Cirque Napoléon - izumil zelo mlad umetnik Léotard. Prvič se je umetnik dvignil v zrak, dejansko je spustil en trapez, da bi ujel drugega. Tako se je leteči trapez rodil prav v Cirque d'Hiver.
J.B. : Veliko dela je na začetku, saj moraš potovati po vseh krajih, da bi našel igralce, ki so primerni za oddajo. Še več, nastopajoče je treba rezervirati tri ali štiri leta vnaprej, da jih lahko rezerviramo, saj je veliko predstav in kabaretov, ki uporabljajo cirkuške nastopajoče, povsod v času praznikov. Veliko potujem na festivale, saj lahko v teh gojiščih v treh do štirih dneh vidiš petdeset ali šestdeset aktov, ki se pripravljajo, in to nam omogoča, da nekje naredimo trg in najamemo artiste za prihodnjo predstavo.
J.B. : To je razvoj, ki se je odvijal iz leta v leto, z novimi tehnikami, novimi materiali in primernejšimi učitelji. Pred približno štiridesetimi, petdesetimi leti smo še vedno delali dvojni salto, zdaj delamo trojni, celo četverni, nekateri pa govorijo o petkratnem saltu! Zdaj imamo gospo iz Združenih držav Amerike, ki dela trojni salto. Ni veliko žensk, ki na vsaki predstavi naredijo trojni salto, na svetu jih je gotovo štiri ali pet.
Na naslednji predstavi, leta 2025 ali 2026, pa bo v Cirque d'Hiver skupina mehiških artistov na trapezu izvedla četverni salto in to bo zgodovinsko, saj bodo prvi umetniki na trapezu, ki bodo pri nas izvedli četverni salto in jim bo to uspelo. Za nas je to izjemen dogodek v hramu letečih trapezov.
J.B. : Letečih trapezov nimamo vsako leto, saj spreminjam predstavo, ker bi se potem preveč ponavljala, vendar je minilo že nekaj let, mislim, da štiri, odkar smo imeli trapeziste. Bili so tudi drugi nastopi: rusko kolo, obroče, zračne tkanine, fiksni trapez, vendar pa umetnike trapeza vzamem približno vsaki dve leti. Od zdaj naprej bo to vsaki dve leti, morda pa naslednjo zimo, ne vem.
Ugotovili smo, da si javnost želi videti umetnike na trapezu, vendar včasih zaradi tehničnih razlogov ne moremo imeti umetnikov na trapezu, ker imamo druga dejanja, ki zavzemajo prostor v kupoli, in na kupolo ne moremo obesiti več kot 2 toni. Vemo, da vam je to všeč, in tudi nam je!
Letos je to posebnost, saj ga izvajajo štiri ženske, štiri mlade dame, ki se ukvarjajo s tem dejanjem. Običajno je vedno ena ženska z dvema akrobatoma, tokrat pa so vse ženske in res počnejo vse, kar lahko počnejo moški. Zato je edinstvena in izjemna.
J.B. : Naša generacija je v procesu prenosa na naše otroke, ki se učijo obrti, sledijo temu, kar delamo mi, da bi se lahko v prihodnjih letih učili in razvijali v cirkusu namesto nas. Potem pa se je treba zavedati ene stvari: v cirkusu svojih otrok ne silimo v ta poklic. Če si to želijo, to počnejo, če si tega ne želijo, tega ne počnejo. Čeželijo nadaljevati študij in delati kaj drugega, lahko to storijo." Toda ne, to sem želel narediti, ker je bilo to nekaj neverjetnega med umetniki, razsvetljavo in občinstvom.
To so sanje in zdaj vidim vse otroke, ki so stari trinajst, štirinajst let, so tam in pomagajo. Moj sin dela na stezi, v družini je veliko ljudi, ki delajo na stezi, in to vlogo jemljejo zelo resno. To je pravo delo. Tam so tudi trije bratranci, ki pomagajo pri postavljanju opreme za artiste, to je prvo delo, ki ga opravljaš, ko si dovolj star, da lahko delaš kaj v cirkusu.
Učimo jih, kako pripeljati napravo v ring, in to jim daje občutek odgovornosti. So tam, oblečeni v kostum, se pripravijo, pridejo vnaprej, preverijo svojo opremo. To je zanje zelo pomemben del in to si vsekakor želijo početi. Njihova največja kazen pa je, če jim rečem: "Jutri ne boš šel v cirkus!
J.B. : Ne pripoveduje zgodbe, je ritmična predstava, ki traja dve uri s prekinitvijo, številke pa si sledijo druga za drugo, brez prevelikih napovedi. Je res zelo hitra, zživim orkestrom, pevcem, spremljevalnim baletom in nekaj situacijske komike. Gre za tradicionalno predstavo, vendar z današnjimi tehničnimi sredstvi. Poslušam občinstvo, da slišim, kaj radi vidijo, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj ne, in na podlagi teh meril lahko sestavim predstavo.
Predstave nimajo teme, niso kot gledališka igra, nimajo skupne niti. V drugih letih sem to že izvajal, vendar se mi je zdelo, da je bilo to nekoliko dolgotrajno, da se je med številkami izgubil čas. Tukaj sta med posameznimi številkami dve sekundi, tako da ne more biti hitreje, vse si sledi drugo za drugim.
Cirque d'Hiver Bouglione predstavlja svojo novo predstavo "Spectaculaire", ki bo v Parizu na ogled od 11. oktobra 2024 do 9. marca 2025. Ta edinstvena predstava slavi veliko vrnitev letečega trapeza, ki so ga tu izumili leta 1859, in zaznamuje 90 let slavne dinastije Bouglione v središču tega znamenitega cirkuškega hrama. [Preberi več]
L.S.B. : Ah, tukaj lahko najdete vse! Veliko predmetov, ki so pripadali umetnikom, ki so morda delali v Cirque d'Hiver ali pa tudi ne, vendar je to muzej, ki je bogat z dokumenti in kostumi, in teh imamo ogromno. Ena od posebnosti družine Bouglione je, da je lahko ohranila in še vedno ohranja ter raziskuje kostume cirkuških umetnikov.
L.S.B. : Zbiratelj sem z očeta na sina. Obstaja več vrst zbirateljev: tisti, ki svoje zbirke radi hranijo v škatlah ali kovčkih, in zbiratelji, ki radi uživajo v svojih predmetih, torej jih postavljajo na ogled. Sam spadam v to kategorijo, zato sem takoj želel ustvariti muzej, da bi lahko v njem uživali vsi, najprej jaz, da bi lahko imel vse te predmete.
L.S.B. : Tega muzeja v resnici ne morete obiskati, vendar ga občasno obiščemo, če se obrnete na Cirque d'Hiver. Z veseljem bi ga odprli za Dneve kulturne dediščine, vendar je težava v tem, da muzej v resnici ne izpolnjuje standardov, ki so potrebni za sprejem večjega števila ljudi.
L.S.B. : Cirque d'Hiver vsako prvo soboto v mesecu organizira vodene oglede vseh svojih prostorov z zgodovino delovanja!
Z vodenim ogledom Cirque d'Hiver Bouglione vsako prvo soboto v mesecu pokukajte v zakulisje najbolj znamenitega cirkusa v prestolnici. Izvedeli boste vse, kar morate vedeti o zgodovini in majhnih skrivnostih tega nepogrešljivega prizorišča živih predstav! [Preberi več]
Mesto
Zimski cirkus Bouglione
110 rue Amelot
75011 Paris 11
Cirque d'Hiver de Paris, eden najstarejših cirkusov v Evropi
Spektakularno: nova živahna predstava Cirque d'Hiver Bouglione - naše mnenje
Enkrat na mesec si na vodenem ogledu oglejte zakulisje Cirque d'Hiver.
