Medtem ko bodo olimpijske igre v Parizu 2024 v Franciji potekale od 26. julija do 11. avgusta, bo 14 veslaških disciplin potekalo od 27. julija do 3. avgusta 2024. Tekme, ki so enake za moške in ženske, so naslednje: enosedi, dvosedi, dvovišinski dvobojevalci, četverobojevalci brez krmarja, četverobojevalci, enosedi in lahki dvovišinski dvobojevalci.
Vse bo potekalo na navtičnem stadionu Vaires-sur-Marne, ki bo odprt leta 2019 v Seine-et-Marne. Medtem ko čakate na ogled teh razburljivih tekmovanj na vodi, (po)odkrijtezgodovino veslanja, spoznajte pravila tega vodnega športa ter se spomnite nepozabnih rekordov in velikih športnih trenutkov v zgodoviniveslanja.
Veslanje ima korenine v pomorski tradiciji in tekmovanjih v veslanju na evropskih rekah konec 17. stoletja. Vzpon veslanja kot športa se pogosto pripisuje Angliji, kjer so bile veslaške tekme priljubljene od začetka 18. stoletja. Leta 1829 se je s prvo uradno veslaško tekmo med univerzitetnima ekipama, med Oxfordom in Cambridgeom, začelo rivalstvo med tema ustanovama, ki se je pozneje razvilo v znamenito regato The Boat Race.
Navdušenje nad veslanjem se je nato razširilo v Severno Ameriko, kjer so se začeli ustanavljati klubi in tekmovalne organizacije. Leta 1852 je bilo v Združenih državah Amerike organizirano prvo amatersko prvenstvo v veslanju. Veslanje je na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 postalo olimpijski šport, vendar le za moške. Ženske so se tekmovanju pridružile šele leta 1976 na igrah v Montrealu.
Od takrat se veslanje še naprej razvija, vključuje različne kategorije čolnov in širi svoj mednarodni doseg ter postaja eden najprestižnejših vodnih športov na svetu.
Veslaške tekme potekajo na razdalji 2.000 metrov, na njih pa sodeluje več različnih vrst čolnov, odposamičnih čolnov (skifov ) do čolnov s posadko, ki jo sestavljajo 2, 4 ali 8 veslačev. Veslanje vedno vključuje čoln, ki ga poganja sila vesla, pritrjenega na čoln, vendar obstajata dve disciplini: enokrilno veslanje, pri katerem veslač z obema rokama upravlja eno veslo, in veslanje z vesli, pri katerem veslač v vsaki roki upravlja eno veslo.
Na začetku dirke se čolni postavijo v vrsto drug ob drugem. Izvirnost veslanja je v tem, da se športniki postavijo s hrbtom proti ciljni črti in veslajo v nasprotni smeri od dirke, da bi zmanjšali vpliv toka ali vetra. Koordinacija in sinhronizacija med veslači sta ključnega pomena!
Čolni z 8 veslači potrebujejo krmarja, ki je odgovoren za vodenje in strategijo tekme. V nekaterih kategorijah pa krmarja ni in veslači morajo čoln krmariti sami. Ko čoln pride v ospredje, ne sme ovirati drugih tekmovalcev, ampak mora ostati na svoji dodeljeni progi. Kazni se lahko izrečejo za prekrške, kot so vmešavanje, napačni manevri ali nešportno obnašanje.
Zmaga je odvisna od jadrnice, ki prva prečka ciljno črto. Dirke so lahko zelo tesne in včasih je za izenačenje potreben fotofiniš!
Na olimpijskih igrah so v tej disciplini dolgo prevladovale ZDA, pozneje pa sta se na najvišja mesta uvrstili ZSSR in Nemčija.
Vendar pa je angleški športnik sir Steve Redgrave tisti, ki ima naziv najboljšega veslača v zgodovini, saj je na petih olimpijskih igrah osvojil kar pet zlatih medalj. V ženski konkurenci je največ naslovov osvojila Romunka Elisabeta Oleniuc-Lipă s petimi olimpijskimi naslovi, dvema srebrnima in eno bronasto medaljo.
Na olimpijskih igrah 2024 v Parizu bo v sedmih olimpijskih razredih čolnov nastopilo 502 veslačev. Francija je že uvrstila tri čolne (dva moška in ženska veslača ter štiri moške veslače brez krmarja) na svetovno prvenstvo septembra 2023 v Beogradu. Preostale kvalifikacije bodo potekale maja 2024 na zadnji olimpijski kvalifikacijski regati v Luzernu v Švici.
sobota, 27. julij
nedelja, 28. julij
ponedeljek, 29. julij
torek 30. julij
Sreda, 31. julij
Četrtek, 1. avgust
Petek, 2. avgust
sobota, 3. avgust
Mesto
Stadion za vodne športe Vaires-sur-Marne
undefined Rue de Torcy
77360 Vaires sur Marne
