V nedeljo, 15. septembra 1974, je v drogeriji Publicis na bulvarju Saint-Germain eksplodirala granata. Za tem napadom, v katerem sta umrla dva človeka, več kot trideset pa jih je bilo ranjenih, je stal Venezuelčan Carlos, ki je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja figura protiimperialističnega terorizma.
Drogerija Saint-Germain je na vogalu ulic rue de Rennes in boulevard Saint-Germain odprla svoja vrata 19. oktobra 1965 v središču četrti Saint-Germain-des-Prés, sedem let po uspešnem odprtju in vse večjem uspehu prve drogerije skupine Publicis na Elizejskih poljanah.
Drogerija Saint-Germain, ki je stala na mestu Royal Saint-Germain, le streljaj od restavracij Les Deux Magots, Café de Flore in Brasserie Lipp, je hitro postala priljubljena med Parižani, vključno z Jacquesom Dutroncom in Sergeom Gainsbourgom, ki naj bi le redko zapustil drogerijo, ne da bi prodajalkam potisnil bankovec za 500 frankov in jih pred tem poljubil.
V nedeljo, 15. septembra 1974, ob 17.10 je nekdo vrgel granato z restavracije v medetaži drogerije in ta je eksplodirala v nakupovalni pasaži spodaj. Eksplozija je v talni plošči pustila petnajstcentimetrski krater. Ranjenih je bilo štiriintrideset Parižanov, med njimi štirje otroci, dve osebi pa sta izgubili življenje.
Preiskovalci, ki so bili napoteni na kraj dogodka, so med ruševinami našli vzvod za sprožitev obrambne granate, priče pa so podale izjave in opisale terorista: visok, atletski moški, star med petindvajset in trideset let, s kvadratno čeljustjo. Vendar so posameznika, ki se je medtem odpravil na pot, iskali, vendar ga niso našli.
V preiskavi je bilo kmalu ugotovljeno, da je bila granata iz serije drobilnih granat, ki so bile leta 1972 ukradene iz ameriškega oporišča v Nemčiji in so jih v drugih napadih in oboroženih ropih uporabljali tolpa Baader, Frakcija Rdeče armade in Nemške revolucionarne celice. Brez uspeha so zaslišali številne aktiviste.
Pet let pozneje, 13. decembra 1979, ko je preiskava zastala, je Ilich Ramirez Sanchez, znan kot Carlos, ki je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja član internacionalističnega in propalestinskega revolucionarnega terorizma, odgovornost za napad v imenujaponske Rdeče armade prevzel od prijatelja novinarja, ki je njegova zaupanja razkril v libanonskem časopisu Al Watan Al-Arabi. Intervju je bil nekaj dni pozneje ponovno objavljen v časopisu Le Figaro.
Zgodba nas popelje v čas skrajno levičarskih terorističnih napadov in na začetek Carlosove kariere, leto pred napadom na izraelsko letalsko družbo El Al na letališču Orly in zajetjem talcev na Organizaciji držav proizvajalk nafte na Dunaju.
Ilich Ramirez Sanchez je bil leta 1974, v časubombnega napada na drogerijo Saint-Germain, vodja oboroženega krila Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP), ki je bila odgovorna za več bombnih napadov v Londonu in Parizu.
26. julija 1974, nekaj dni pred bombnim napadom na Saint-Germain, so na letališču Orly aretirali revolucionarja Yoshiakija Yamado, članaJaponske rdeče armade (JRA), gibanja, ki je bilo blizu podružnici PFLP, in ga zaprli v Parizu. Carlos in Michel Moukharbal sta se odločila, da bosta organizirala akcijo zajetja talcev na francoskem veleposlaništvu v Haagu na Nizozemskem, da bi dosegla njegovo izpustitev. Akcijo je 13. septembra 1974 izvedla japonska organizacija ARJ.
Francoski organi pa niso popustili izsiljevanju. Da bi pritisnil na francosko vlado in pospešil izpustitev japonskega revolucionarja in njegovih japonskih sostorilcev, je Carlos dva dni pozneje izvedelnapad na drogerijo v Saint-Germainu. Francoska vlada, ki se je bala drugih podobnih akcij, je popustila in končno privolila, da na Nizozemsko pošlje Boeing 707, s katerim so talci želeli pobegniti, skupaj z zneskom 300.000 dolarjev. 17. septembra 1974 je bil Yoshiaki Yamada izpuščen.
Po več letih na begu je bil Carlos 15. avgusta 1994 po nenavadnem razpletu dogodkov aretiran v Sudanu, kamor se je nezakonito zatekel z lažnim diplomatskim potnim listom. Venezuelski terorist je bil zaprt v zaporu Santé in nato v osrednjem zaporu Poissy ter trikrat obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi številnih napadov na francoskih tleh, čeprav je pozneje vedno zanikal svojo vpletenost vnapad na drogerijo Saint-Germain. Drogerijo Saint-Germain so zaprli leta 1996, na njenem mestu pa je bil postavljen butik z modnimi oblačili.
Mesto
Saint-Germain-des-Prés
Quartier Saint-Germain-des-Prés
75006 Paris 6
Več informacij
Ikonografija: © AFP - STF