V četrtek, 21. avgusta 1941, ko je bil Pariz že več kot leto dni pod nemško okupacijo, je odporniško gibanje na postaji podzemne železnice Barbès-Rochechouart izvedlo svoj prvi smrtonosni napad na okupatorje.
Odnemške invazije na Sov jetsko zvezo junija 1941 je bilo komunistom v Franciji ukazano, najse pridružijo odporniškim enot am in sodelujejo v boju proti nacistom s posameznimi napadi na nemške častnike. Cilj je bil prisiliti rajh, da zadrži svoje enote v Franciji, da jih ne bi poslali na vzhodno fronto in s tem pomagali ZSSR.
Kljub odporu in oklevanju nekaterih članov stranke se je poleti 1941 v gozdu Lardy usposabljalo približno dvajset mladih komunistov, ki so pod vodstvomAlberta Ouzouliasa in Pierra Georgesa, 22-letnega komunističnega aktivista in bodočega polkovnika Fabiena, ustanovili mladinske bataljone.
Ko so Nemci 13. avgusta 1941 med demonstracijami v Strasbourgu Saint-Denisaretirali več mladih borcev, med njimi Samuela Tyszelmana, tesnega prijatelja Pierra Georgesa, in jih 19. avgusta usmrtili, so se mladinski bataljoni odločili za povračilne ukrepe. Datum 21. avgust je bil izbran kot sklicevanje naoperacijo Barbarossa, ki je natanko dva meseca prej sprožila invazijo Wehrmachta na Sovjetsko zvezo.
Postajo podzemne železnice Barbès-Rochechouart je Pierre Georges zaradi izrazite ukrivljenosti perona, ki je ponujala veliko slepih točk in enostavno pot za pobeg, izbral za kraj napada na sovražnika. Mladi komunisti so hitro zavrnili zamisel, da bi nemškega vojaka preprosto potisnili na tire, ko bi vlak podzemne železnice zapeljal na postajo, da bi okupatorjevi vojaki razumeli, da je bilo njihovo dejanje namerno in ne naključno.
21. avgusta 1941 se je Pierre Georges na postaji Barbès-Rochechouart srečal s tovariši Gilbertom Brustleinom, ki je bil poslan, da mu pomaga pobegniti, ter Robertom Gueusquinom in Fernandom Zalkinovom, ki sta imela nalogo opazovati in poročati. Nekaj minut pozneje je polkovnik Fabien dvakrat ustrelil vojaka Kriegsmarine Alfonsa Moserja, ki ga je njegova uniforma spominjala na visokega častnika. Nato je pobegnil v družbi svojih soborcev, medtem ko je Alfons Moser umrl zaradi notranje krvavitve.
Gilbert Brustlein v svoji knjigi prizor opisuje takole. "Nemec v mornarsko modri uniformi se je spustil po stopnicah in stopil na pomol poleg nas. "Vidiš, on bo plačal," mi zašepeta Fabien. Kontrolor vozovnic zapre vhodna vrata, ko vlak zapelje na postajo. Ustavi se in prvi vagon je pred nama. Vrata se odprejo. Nemec vstopi v kupe, zato Fabien steče za njim in potegne v roke svoj denar za 6,35. Dva strela: bum, bum! Stojim poleg Fabiena; potegnil sem pištolo, da bi ga zaščitil. Nemec se poskuša obrniti proti meni, omahne in se zgrudi. Fabien se obrne in steče proti izhodnemu stopnišču. Sledim mu, pri čemer še vedno držim svoj 7.65 usmerjen naprej, da bi odvrnil vsak poskus, da bi ga prestregel. Toda na peronu ni bilo nobenega odziva, zato je pospravil pištolo v žep [...] Ko se je bližal vrhu stopnišča, je Fabien zakričal: "Ustavite ga!" [...] Nato je pogumnež, ko je videl, da imam usmerjeno pištolo, poskušal splezati po ograji, da bi me obdal s pasom. [Izognil sem se mu in se pognal proti velikim nihajnim vratom, skozi katera je pobegnil Fabien. [...] Našel sem ga; čakal me je v veliki dvorani na bulvarju Barbès media. [Prečkala sva bulvar in zavila na rue Bervic [...] nato sva začela bežati v smeri trga Willette. Nihče naju ni zasledoval, toda Fabien je povečal tempo in me prehitel za nekaj metrov [...] Vzkliknil je: "Titi je maščevan".
Po tem napadu, ki je pomenil začetek neposrednih napadov odporniškega gibanja na okupacijske sile, so nemške oblasti in vichyjski režim takoj sprejeli represivne ukrepe; to je bil začetek politike talcev. Vichy je 23. avgusta ustanovil novo sodišče, Sections Spéciales, ki je ponovno sodilo ljudem, obsojenim zaradi manjših prekrškov. Naslednji dan so tri zapornike, zaprte zaradi razdeljevanja komunističnih letakov, lažno obsodili zaradi terorizma in jih giljotinirali na dvorišču zapora La Santé, septembra 1941 pa še tri komuniste.
Člani skupine Gilberta Brustleina, ki so jih oktobra 1941 aretirali in zasliševali nemški in francoski policisti, so kotstorilca napada navedli Brustleina, vendar je ta pobegnil. Oblasti so ime pravega bombnega napadalca izvedele šele 30. novembra 1942, ko so med rutinskim pregledom na postaji podzemne železnice Républiquearetirali polkovnika Fabiena.
Pierre Georges se je ob zaslišanju francoski policiji izrekel: "Dan po tem, ko so nemške oblasti usmrtile Gautherauja (sic), sem na lastno pobudo izvedel napad na nemškega pomorskega kadeta. Streljal sem. Spremljal me je Brustlein. To se je zgodilo 21. avgusta 1941 na postaji podzemne železnice Barbès-Rochechouart.
Polkovnik Fabien je bil med čakanjem na deportacijo zaprt v zaporu Fresnes in nato v trdnjavi Romainville, vendar mu je maja 1943 uspelo pobegniti in se je do svoje smrti 27. decembra 1944 v Habsheimu v Alzaciji v eksploziji mine boril proti okupatorju.
Mesto
Barbès
2 Boulevard Marguerite de Rochechouart
75018 Paris 18
Več informacij
Ikonografija: Zgoraj: © Archives départementales de Seine-et-Marne, SC51235/23 Fotografija št. 1: Poročilo o napadu, Archives de la Préfecture de Police de Paris
