Na pariških ulicah se sliši cingljanje kozarcev in smeh v številnih bistrojih, simbolih pariškega življenja. Toda od kod izvira ta simbolična beseda? Izvor besede"bistro" ostaja zavit v skrivnost in legendo, kar odraža kulturno bogastvo francoske prestolnice.
"Bistro" ali"bistrot", to ime s številnimi zapisi nikogar ne pusti ravnodušnega. V Parizu ga povezujejo z družabnimi prostori, kjer se združujejo kavarna, restavracija in bar. To je prostor, kjer se ljudje srečujejo in delijo, kjer je postrežba hitra in preprosta ter kjer lahko uživate v tradicionalnih francoskih jedeh v priljubljenem, družinskem vzdušju. Za te prostore so značilni karirasti namizni prti, okusne jedi, kot je boeuf bourguignon, in prijetna, čeprav ne prestižna vina.
Obstaja več teorij o izvoru izraza. Ena od njih sega v 19. stoletje, v obdobje ruske okupacije Pariza. Glede na tablo na restavraciji"La Mère Catherine" na Montmartru iz leta 1814 so ruski kozaki pogosto vzklikali"Bistro!" (rusko: "быстро!"), kar pomeni "hitro!", da bi bili hitro postreženi. Ta priljubljena anekdota nakazuje, da so Parižani prevzeli ta izraz za označevanje svojih "buvet".
Druga hipoteza povezuje "bistro" s francoskimi regionalnimi izrazi, kot sta "Bistingo" ali "bistraud", ki označujeta kabaret oziroma trgovca z vinom. Omenja se tudi "Bistouille", severnofrancoski izraz za kavo, zmešano z žganjem.
Kljub tem teorijam natančna etimologija ostaja nejasna. Slovarji se težko odločijo in predlagajo "negotovo" poreklo. Ta negotovost se odraža tudi v spremenljivem zapisu besede.
Zgodovinarji in ljubitelji pariških legend pogosto dajejo prednost hipotezi o ruskem izvoru, čeprav je zgodovinsko neutemeljena. Spominja na burno preteklost mesta, ki jo je zaznamovala okupacija ruske vojske carja Aleksandra I.
Poleg skrivnostnega izvora bistro ostaja steber pariške kulture. Kot simbol družabnosti in preprostosti ti lokali še vedno očarujejo tako prebivalce kot turiste. Naslovi, kot so Procope, La Coupole in Bouillon Chartier, ponujajo pristen vpogled v svet bistrojev.
